O RIMSKI NEKROPOLI
Pred skoraj 2000 leti je skozi Šempeter vodila sila pomembna rimska cesta Akvileja–Emona–Celeia–Poetovio (Oglej–Ljubljana–Celje–Ptuj). V okolici so imeli posestva mnogi rimski veljaki in upravniki iz Celeie in nekateri med njimi so svoje grobnice postavili prav v šempeterski rimski nekropoli.
Do odkritja nekropole je prišlo povsem naključno, ko so leta 1952 pri delih v sadovnjaku nepričakovano naleteli na kip sedeče ženske. Nekaj let po izkopavanjih so odprli arheološki park Rimska nekropola v Šempetru, ki še dandanes spada med najpomembnejše in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji in Srednji Evropi. V lapidariju, muzeju na prostem, bodo tako pred vašimi očmi zasijale prečudovite grobnice Rimljanov z reliefi, ki so delo vrhunskih mojstrov takratnega časa.
Od odkritja rimske nekropole v Šempetru je bilo izkopanih že več kot 600 arheološko pomembnih predmetov ter preko 100 družinskih grobnic. Najlepše so velike grobnice iz pohorskega marmorja, ki jih krasijo reliefno upodobljeni kipi tam pokopanih družin. Največja med vsemi je grobnica Spektacijev, ki izstopa z reliefi štirih letnih časov. Za najlepšo velja grobnica Enijcev, ki prikazuje mitični prizor ugrabitve Evrope. Vsaka grobnica pripoveduje svojo, 2000 let staro zgodbo, opisuje antično mitologijo in govori o življenju Rimljanov.
ZGODOVINA
Grobišče je v času Rimljanov ležalo vzdolž severne strani ceste Emona–Atrans–Celeia, na južni strani pa je takrat tekla reka Savinja. Rimskodobno naselje (vicus) je najverjetneje ležalo tik ob glavni cesti, vendar vemo o njem zelo malo. Del grobišča je v 3. stoletju namreč spodkopala reka Savinja v poplavi, ki je prizadela vso Savinjsko dolino. Spomeniki, ki so stali najbližje strugi, so popadali vanjo in se ohranili, ker jih je prekril rečni pesek, ostali spomeniki pa so sčasoma končali kot gradbeni material.
Do odkritja nekropole leta 1952 je prišlo povsem naključno, ko so pri zemeljskih delih v sadovnjaku naleteli na kip sedeče ženske. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je skupaj s sodelavci Pokrajinskega muzeja Celje in Univerze v Ljubljani prevzela izkopavanja, ki so trajala do leta 1956. Raziskan je bil predel nekdanje struge Savinje, v katerem so ležali deli podrtih grobnic. Izkopavanje se je leta 1964 nadaljevalo na vzhodni strani naselja, kjer so odkrili še en del šempetrske nekropole. Na 9 metrov široki in 315 metrov dolgi cesti so odkrili veliko grobnih parcel, temeljev grobnic in posameznih grobov.
Že med izkopavanji so preučevali možnosti rekonstrukcije grobnic. Nekaj let po izkopavanjih so izdelali načrte in leta 1960 odpli arheološki park s štirimi v celoti obnovljenimi grobnicami in številnimi manjšimi nagrobniki.
Južno od opisanega grobišča so odkrili rimsko cesto, ki je tekla vzdolž rimske nekropole. Skupaj z obcestnima jarkoma je bilo makadamsko cestišče široko 9 metrov, ob njem pa lahko še danes vidite obnovljene tlorise grobnic in manjših grobov iz časa Rimljanov.
ČASOVNICA
1952
Do odkritja nekropole leta 1952 je prišlo povsem naključno, ko so pri zemeljskih delih v sadovnjaku naleteli na kip sedeče ženske. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je skupaj s sodelavci Pokrajinskega muzeja Celje in Univerze v Ljubljani prevzela izkopavanja, ki so trajala do leta 1956. Raziskan je bil predel nekdanje struge Savinje, v katerem so ležali deli podrtih grobnic.
1960
Že med izkopavanji so preučevali možnosti rekonstrukcije grobnic. Nekaj let po izkopavanjih so izdelali načrte in leta 1960 odpli arheološki park s štirimi v celoti obnovljenimi grobnicami in številnimi manjšimi nagrobniki.
1964
Izkopavanje se je leta 1964 nadaljevalo na vzhodni strani naselja, kjer so odkrili še en del šempetrske nekropole. Na 9 metrov široki in 315 metrov dolgi cesti so odkrili veliko grobnih parcel, temeljev grobnic in posameznih grobov.
ZGODOVINA
Grobnica Spektacijev je najvišja med vsemi in meri v višino več kot osem metrov. Gaj Spektacij Finit, župan Celeie, jo je postavil zase in za svojega sina Gaja Spektacija Priscijana, najverjetneje pa tudi za svojo ženo. Točnega časovnega nastanka grobnice se ne da določiti, sklepajo pa, da je grobnica spadala v čas vlade Marka Avrelija (161–180) ali v obdobje vlade Septimija Severa (193–211).
Grobnico krasijo številni reliefi, vsak od njih pa pripoveduje svojo zgodbo. Na spodnji strani so reliefi, ki nam od desne proti levi pripovedujejo zgodbo o Ifigeniji. Vogalni reliefi, ki upodabljajo štiri letne čase in dvojčka Kastorja in Poluksa, dopolnjujejo bogat okras pepelnice. Nad preklado, na kateri je upodobljen boj živali, je plošča z napisom, ki govori o lastnikih grobnice. Pod baldahinasto streho v gornjem delu grobnice so kipi vseh treh pokojnikov, sleme grobnice pa na sprednji strani krasi Meduzina glava, ki varuje počivališče umrlih.
MIT O IFIGENIJI
Boginja Afrodita je trojanskemu kraljeviču Parisu pomagala ugrabiti lepo Heleno, ženo špartanskega kralja Menelaja. Njen svak, Mikenski kralj Agamemnon je zbral svoje ladjevje, da se maščuje Trojancem. Ker pa je na lovu ubil Artemidino košuto, mu boginja ni naklonila vetra, da bi ladjevje lahko izplulo. Kralj je obljubil, da ji žrtvuje prvo stvar, ki mu pride pred oči. Srečal je svojo hčer Ifigenijo in jo sklenil darovati boginji. Tik pred žrtvovanjem je Artemida poslala košuto, dekle pa rešila in jo vzela k sebi za svečenico. Ifigenijin brat Orest se je po Apolonovem ukazu s prijateljem Piladom odpravil na Tavrido, od koder naj bi prinesel Artemidin kip. Ujeli so ju in kot tujca bi ju morali žrtvovati boginji. Svečenica Ifigenija je spoznala svojega brata. Z izgovorom, da se mora Orest zaradi zločina pred žrtvovanjem očistiti v morju, je vsem trem omogočila pobeg na ladjo.
dr. Irena Lazar
ZGODOVINA
Najlepša med vsemi je grobnica Enijcev, ki je grajena v obliki kapelice. Grobnico sta postavila Kvint Enij Liberal in Enija Opidana sebi in svoji sedemnajstletni hčerki Kalendini. Grobnico so verjetno postavili ob njeni smrti, kasneje pa so doklesali še ime sina Vitula, ki je umrl star trideset let. Iz napisov se časovnega nastanka grobnice ne da razbrati, glede na vizualne značilnosti upodobljenih kipov in stil reliefov pa lahko grobnico umestimo v zgodnjo antoninsko dobo (138–161), v čas pred nastopom cesarja Marka Avrelija.
Grobnico krasijo bogati in lepo izdelani reliefi. Prednji relief na pepelnici predstavlja Evropo, ki jo v bika spremenjeni Zevs odnaša preko morja. Nad morskimi valovi je upodobljen delfin, dekličina tančica pa plapola v vetru. Na desni strani pepelnice je relief Ganimeda, ki ga odnaša Zeus v podobi orla, na levi pa motiv satirja in nimfe, ki simbolizirata nadaljevanje posmrtnega življenja.
Portreti treh članov družine so upodobljeni na reliefih pod baldahinom. Oče, oblečen v tuniko in togo, drži v rokah listino. Mati je oblečena v keltsko nošo, preko obleke ima ogrnjen plašč. Njen nakit je bogat, v roki drži robec, glavo pa ima pokrito z noriško avbo.
Evropa
Evropa, lepotica žametne in bele polti je bila hči feničanskega kralja Agenorja. Ko se je nekega dne z družicami igrala ob morju, jo je opazil Zevs in se takoj zaljubil vanjo. Da ne bi zbudil ljubosumnosti svoje žene Here, se je spremenil v belega bika z zlatimi rogovi in se pojavil na obali. Evropa se je približala krotki živali, jo božala in nazadnje zajahala. Takrat pa se je bik pognal v valove in jo odnesel preko morja na Kreto. Evropa je Zeusu rodila tri sinove.
dr. Irena Lazar
ZGODOVINA
Vindonijeva grobnica je oblikovana kot nagrobna ara in sodi med najstarejše grobnice. Napis na sprenji strani grobnice pove, da je Gaj Vindonij Sukces, edil Klavdije Celeie, postavil spomenik sebi in ženi Juliji, Sekstovi hčeri, najzvestejši ženi, ki je bila ob smrti stara petdeset let. Gaj Vindonij je opravljal funkcijo edila oziroma upravitelja javnih zgradb v Celei.
Na enostavnem stopničastem podstavku stoji pepelnica, v katero so shranjevali pepel pokojnikov in grobne pridatke. Njen prednji del krasi relief s prizorom Herakla, ki vodi Alkestido nazaj iz podzemlja. Na peplnici je plošča s kraticama D M (dis ma nibus), kar pomeni božanskim manom, dušam umrlih. Gornji del grobnice se zoži v pokončen kvader, ki ima na straneh reliefa, ki predstavljata služabnika in služabnico.
HERAKLES IN ALKESTIDA
Alkestida, najlepša med lepoticami, je imela nešteto snubcev. Oče se je odločil, da jo oženi s tistim, ki bo znal v kraljevi voz vpreči divje zveri. To je uspelo kralju Admetu in oženil se je z lepotico. Ko je Admet užalil Artemido, bi moral mlad umreti. Sojenice bi mu podaljšale življenje, če bi bil kdo pripravljen umreti namesto njega. Nihče se ni hotel žrtvovati in ga rešiti smrti, samo njegova mlada žena. Herakles je odšel v podzemlje, se spopadel s smrtjo in pripeljal Alkestido nazaj iz podzemlja. Alkestida je zgled zakonske ljubezni in zvestobe.
dr. Irena Lazar
ZGODOVINA
Grobnica Sekundinov sodi med najmlajše spomenike v Šempetru, grajena pa je v obliki kapelice. Od ostalih spomenikov se loči že po obliki, predvsem pa po tem, da je okrašena precej bolj skromno. Grobnico je postavil Gaj Spektacij Sekundin sebi, ženi Tutoriji Aviti, sinu Spektaciju Cerviju, nečaku Rusticiju Tutoriju in sinu Rusticiju Albinu. Po imenih sodeč izvira spomenik iz poznoseverske dobe (vlada Severa Aleksandra) ali že iz obdobja vlade prvih vojaških cesarjev (prva polovica 3. stoletja).
Portreti nad napisom so verjetno predstavljali zakonca in dvanajstletnega nečaka. Ker se je ohranila samo leva polovica, je portret moža na desni samo nakazan. Imena nekaterih članov družine so doklesana kasneje, na kar kažejo drugačne črke in drugačen položaj napisov.
Na levem pilastru je na polovici vsekana ascia (sekira), ki je imela v rimskem svetu simbolen pomen. Ascia naj bi bila znak obrednega začetka izkopavanja groba, hkrati pa je branila grob pred novim pokopom tujega človeka.
Meduza
Bila je ena od treh gorgon in edina ni bila nesmrtna. Imela je grozljivo naguban obraz in namesto las kače. Kogar je pogledala, se je spremenil v kamen. Njena podoba na nagrobnih spomenikih je zato odganjala nesrečo od njih, varovala grobnice in pepel pokojnikov v njih.
dr. Irena Lazar
POSAMEZEN VSTOP
Odrasli
7 €
Dijaki, študentje, upokojenci
5 €
SKUPINE NAD 20 OSEB
Odrasli
5 €/OSEBO
Otroci, dijaki, študentje
4 €/OSEBO
Sporočamo vam, da je možen voden ogled Rimske nekropole za predhodno najavljene skupine.
Omogočamo tudi oglede za individualne obiskovalce, vendar se je potrebno predhodno najaviti vsaj dva dni pred vašim prihodom na tel. 031-645-937 ali info@td-sempeter.si
Za vodenje po Rimski cesti je pri skupinah za vodenje doplačilo 1 €/osebi
Vstopnina vključuje tudi vodenje po Rimski nekropoli, za katerega so usposobljeni lokalni vodniki. Vodenje lahko poteka tudi v tujih jezikih: nemškem in angleškem.
Plačilo možno samo z gotovino ali naročilnico.
Turistična pisarna:
+386 3 70 02 056
+386 31 645 937
cenik in vstopnina
