O JAMI
Milijone let je potok Ponikvica tekel po planoti Ponikvanskega krasa, pronical skozi apnenčasta tla in sredi Spodnje Savinjske doline ustvaril čarobno kraško jamo. Kanček domišljije nam nad vhodom v jamo razkrije podobo hudiča. Pozimi, ko je zunanja temperatura nižja od temperature v jami, se iz vhoda včasih kadi. Zato so se naši predniki jame bali in ji nadeli ime Jama Pekel.
Jama Pekel je kraška jama, stara več kot 3 milijone let in ima bogato zgodovino. Leži sredi Ponikvanskega krasa, dobre 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Je ena največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Jamo je izdolbel tok potoka Ponikvica, ki pred jamo ponikne, iz nje pa priteče z imenom Peklenščica. 1159 metrov dolga pot po jami je lahkotno speljana in lepo vzdrževana.
SUHI IN VODNI DEL JAME
V jami spoznamo tako vodno kot suho kraško jamo, saj je sestavljena iz dveh etaž. V spodnjem, vodnem delu jame pot poteka ob potoku Peklenščica in vodi do največje znamenitosti v jami, do najvišjega slovenskega, za obiskovalce iz neposredne bližine dostopnega podzemnega slapa s štirimi metri vodnega padca. Zgornji, suhi del jame krasijo raznolike kapniške oblike. Ker voda s seboj prinaša različne snovi, so kapniki v jami obarvani v različnih odtenkih rdeče in rjave barve.
Iz spodnjega dela je pot speljana v zgornji, suhi del jame. Višina vzpona je podobna dvigu v 13. nadstropje stolpnice. Zgornji, suhi del jame je s stalaktiti, stalagmiti, ponvicami in jezerci prava zakladnica kapnikov. Ta, kapniško bogatejši del jame krasijo špagetom podobni kapniki, veliki stalaktit, ki spominja na šop banan, čebulaste kapnike, ponvice in velike kapniške orgle. Nad potjo, ki vodi v zgornji del jame, se boči naravni most, ki je nastal z združitvijo dveh sigastih grebenov. V zgornjem delu jame se nahaja bogata kapniška jama. Tudi v višjem delu jame je nekoč tekla voda, postopoma pa je našla pot v globlje dele, kjer teče še danes.
Skozi rove spodnjega, vodnega dela jame teče čez številne brzice in manjše tolmune potok Peklenščica. Ob vodi nas prostorne dvorane in ozke soteske vodijo do konca jame. Zapira jo sifon, skozi katerega privre štirimetrski podzemni slap, najvišji v Sloveniji, ki ga obiskovalci lahko vidijo z neposredne bližine. Vodni del jame krasijo tudi različne kapniške oblike, od stalaktitov, stalagmitov in kapniških stebrov vse do kalcitnih kristalov, ki se v svetlobi pravljično svetlikajo.
Ko se sprehajamo po spodnjem delu jame, je šum vode stalno prisoten. Izjema je le Tihi rov, ki je edini del jame, v katerem vlada popolna tišina in kjer je akustika neverjetna.
DOLŽINA
TEMPERATURA v JAMI
TRAJANJE
PRIPOROČAMO
ŽIVLJENJE
V Jami Pekel živijo številne rastlinske in živalske vrste. Na stenah, po stropu ter v vodi se bohotijo lišaji, mahovi in alge, v jami pa se skrivajo tudi hroščki, pajki, polžki, raki in netopirji.
Jamo zapustimo skozi umetno izdelan izhod na vrhu, kjer stopimo nazaj na sonce sredi prelepega pokrajinskega parka, kjer stoji tudi Turistični dom.
ZGODOVINA
Jama Pekel je stara več kot 3 milijone let in je bila zatočišče že našim davnim prednikom, saj so v njej našli živalske in človeške kosti iz paleolitika. Jama Pekel je edina jama v Sloveniji, v kateri so našli ostanke pračloveka. Drugod so našli le orodje, orožje, ognjišča in druge sledove njegovega obstoja.
Domačini so že pred mnogimi stoletji dobro vedeli, da jama obstaja, vednar so se je bali. Bili so namreč prepričani, da temačna luknja v podzemlje ne more biti nič drugega kot vhod v pekel, prebivališče hudičev. Zato so ji tudi nadeli ime jama Pekel.
ČASOVNICA
1860
Za prvo omembo in začetek urejanja jame je zaslužen zdravnik dr. Travber iz Žalca, ki je leta 1860 uredil jamo za obiskovalce in dal postaviti prve lesene brvi v začetnem delu jame.
1866
V drugi polovici 19. stoletja je za jamo izvedela širša javnost. Zasluge za to ima graški profesor Reibenschuh, ki je leta 1866 prvi strokovno raziskal jamo in kasneje svoje izsledke objavil v raznih publikacijah.
1890-1905
Ponovno je zanimanje za jamo naraslo med leti 1890 in 1905, ko je za njo skrbel žalski tajnik Ivan Kač. Podpisi iz leta 1880 in pozneje dokazujejo, da so jamo v prejšnjem stoletju radi obiskovali, v njej naj bi prirejali celo zabave.
1972
Jama je nato za nekaj časa utonila v pozabo, dokler je ni leta 1972 za obiske turistov usposobilo Turistično društvo Šemepeter v Savinjski dolini. Na njihovo pobudo so jo prvi raziskali jamarji iz Prebolda in Ljubljane.
1969
Pri raziskovanju jame se je leta 1969 smrtno ponesrečil mladi jamar Anton Suwa. V spomin nanj so v jami postavili spominko ploščo in po njem poimenovali Suwin rov.
1977
Ko so jamarji raziskali jamo, so člani turističnega društva začeli napeljevati elektriko in urejati poti. Od takrat so zgradili in osvetlili več kot 1159 m varno urejenih poti.
Leta 1997 so za obiskovalce odprli tudi del jame, ki je bil prej dostopen samo za jamarje. Tam je čudovit podzemni slap z dobrimi 4 metri vodnega padca, najvišji podzemni slap v Sloveniji, ki je obiskovalcem dostopen z neposredne bližine.
POSAMEZEN VSTOP
Odrasli
15 € (julij in avgust 17 €)
Otroci od 4. do 14. let
8 € (julij in avgust 10 €)
Dijaki, študentje, upokojenci
12 € (julij in avgust 14 €)
SKUPINE NAD 20 OSEB
Odrasli
10 €/OSEBO (julij in avgust 10 €)
Otroci, dijaki, študentje(nad 20 oseb)
7 €/OSEBO
Vstopnina vključuje tudi vodenje po Jami Pekel, za katerega so usposobljeni lokalni vodniki. Vodenje lahko poteka v nemškem ali angleškem jeziku.
Vstop v jamo je mogoč le v spremstvu vodnika. Domači ljubljenčki pa zaradi zaščite krhkega jamskega ekosistema in njihove lastne varnosti ne smejo v Jamo Pekel.
Za vstop v Jamo Pekel vas prosimo, da ste na lokaciji vsaj 20 minut pred terminom ogleda! Priporočamo primerno obutev in oblačila.
Hvala za razumevanje!
10:00 | 11:00 | 12:00 | 13:00 | 14:00 | 15:00 | 16:00 |
|
|---|---|---|---|---|---|---|---|
PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE |
|
PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE |
|
 | | | |||||
| | | |||||
| | | |||||
| | | |||||
| | | |
||||
| | | |
||||
| | | |||||
| | | |||||
PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE |
|
PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE | PO DOGOVORU ZA SKUPINE |
Krajinski park Ponikvanski kras obsega širše zavarovano območje narave, ki pokriva okrog 40 km2 površine. Tu so se razvili kraški pojavi, ki so enaki pojavom na matičnem krasu.
cenik in vstopnina
