Ena najbolj prepoznavnih dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini je hmeljarstvo, ki z razsežnimi hmeljišči dolini daje neizbrisen pečat.
Ena najbolj prepoznavnih dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini je hmeljarstvo, ki z razsežnimi hmeljišči dolini daje neizbrisen pečat. Območje Spodnje Savinjske doline se namreč ponaša s kar dobrimi tremi četrtinami vseh slovenskih hmeljišč. Manjši delež hmelja porabijo pri izdelavi zdravil, večino pa v pivovarstvu kot dodatek pri proizvodnji piva, saj da ravno hmelj pivu tisti nenadomestljiv, prijetno grenak okus.
O hmelju
Hmelj spada v družino konopljevk in je večletna industrijska rastlina, ki izvira iz Azije. V hmeljiščih gojijo le rastline ženskega spola, ki v času zorenja tvorijo storžke. Obirajo jih pozno poleti (od sredine avgusta do začetka septembra), ko ti vsebujejo največ industrijsko zanimivih snovi.
Hmelj so poznali že Rimljani, ki so njegove mlade poganjke prodajali na tržnicah. Arabski zdravniki so ga uporabljali kot pomembno zdravilno rastlino, v Evropi pa so ga začeli za varjenje piva uporabljati v 8. stoletju. V 12. stoletju so zaradi različnih ponaredkov v Nemčiji izdali zakon, po katerem mora biti pivo narejeno iz 4 sestavin: hmelja, sladu, kvasa in vode. Hmelj se lahko uporablja v različne namene. Zelo znana je uporaba hmelja v dišavnih blazinah za lažje spanje, hmeljeva stebla pa so včasih uporabljali za izdelovanje košar in drugih pletarskih izdelkov. Iz stebel so pridobivali tudi vlakna za tkanine in celulozo za papir.
Začetki hmeljarstva in ohranjeni običaji
Za ohranjanje običajev povezanih s hmeljarstvom skrbi etnološko društvo Hmeljarska vas iz Ponikve pri Šempetru.
Za začetek sodobnega hmeljarstva v Spodnji Savinjski dolini velja leto 1876, pomembna ločnica pa je bilo leto 1886, ko so opravili prve poskuse s sorto, uvoženo iz Anglije, ki se je pozneje uveljavila pod imenom “savinjski golding”. Šele z njo se je hmeljarstvo v Savinjski dolini dokončno ukoreninilo.
Hmelj in hmeljarstvo sta simbola Spodnje Savinjske doline še danes. Njun pomen in običaje, povezane s to žlahtno rastlino, ohranjajo tudi z različnimi in zanimivimi prireditvami. Poleg postavljanja hmeljevk, pohoda po hmeljski poti in hmeljskega likofa že 45 let poteka tudi izbor hmeljarskega starešine in princese, ki sta predstavnika slovenskih hmeljarjev in simbolizirata hmelj. Starešina predstavlja hmeljevo rastlino, princesa pa njen plod, hmeljevo kobulo.