Četudi so nekdanji običaji ob trgatvi ponekod že močno poniknili v pozabo, saj je velik del nekdaj ročnega predelovanja zamenjalo strojno, trgatev ostaja družbeni in družabni dogodek.
Velja, da trta na škarjah rodi, kot pravi slovenski rek. Tudi vsak enolog in strokovnjak za vinogradništvo potrdi, da se trgatev začne že s spomladansko rezjo; te se je treba lotiti čim bolj premišljeno. Za prvi opomin na trgatev velja postavljanje klopotca, ki v Obsotelju in Kozjasnkem velja za svečan dogodek, ponavadi izpeljan na veliki šmaren (15. avgusta) ali okoli tega dneva. Klopotci so različno velike lesene priprave s kladivci, ki ob udarjanju na leseno podlago oddajajo enakomerne glasove, ti pa odganjajo ptice iz vinograda. Na terezijino že skoraj vse obrano. Letos je trta bogato in dobro rodila. Letošnje sončno vreme je že zelo zgodaj zvabilo v vinograde. Nekdaj je bil oktober pravi vinotok, saj je to staro poimenovanje ljudem pomenilo vodilo, kdaj je ali naj bi bila trgatev. Kar sedemnajstkrat naj bi se moral vinogradnik do 15. oktobra (god sv. Terezije) obrniti okoli vsake trte, če hoče imeti ob trgatvi kaj pametnega, so še vedeli povedati.
Tudi zaradi toplotnih sprememb se je čas trgatve premaknil; včasih je bil zakonsko določen 15. oktober, letos pa so se prvi trgači v vinograd v obsoteljsko-kozjanskih gričih v vinograde podali že v začetku septembra. Navada je, vinogradniki že nekaj dni pred trgatvijo poskrbijo, da dodobra pripravijo in očistijo posodo (vedra, kadi, vinsko posodo …) in opremo (mline, preše, škarje, zaboje …), da je lahko ob dnevu, ko je napovedano končno dejanje, vse teklo kot sladek mošt. Kot že rečeno, je trgatev poseben dan, ko je tudi miza obložena bolj obilno. Tako ob trgatvi nikoli ne manjka potica, zafrkječa, ocvirkovka in domača pečenka. Na območju je navada, da lokalna društva vinogradnikov ob napovedanem uradnem začetku trgatve poskrbijo za prikaze starih običajev in kulinarike.
