Svoje
spomine
nam je iz Obsotelja poslala ga. Justina Bevc.
Že vnaprej smo se veselili, da pride mesec avgust,
ko je bil čas za obiranje hmelja. To se je začelo okrog petnajstega avgusta.
Tudi jaz sem bila »parkrat« zraven sestre Micke in tudi obirala sem zraven nje.
Ona je bila precej starejša od mene pa me je učila kako moram delat, da več
naberem. Tisti dan ko smo prišli, nas je bilo 8 obiralk, so nam dali malico,
pokazali kje bomo spale in odložile prtljago. Spale smo v hiši v sobi, kjer so
bile velike vreče nadevane s kožuhovino na tla položene do ena druge, na njih
so bile rjuhe in »dekne«. Bila je tudi ena postelja. No, tako smo spali.
Zjutraj smo »froškali« mlečno kašo in kruh, ob 7.uri smo šli obirat hmelj. Tam
je bil en moški, ki je »štange« iz hmeljem povzdignil, da smo jo lahko lepo
podrle. Imeli smo takšen lesen križ in »štango« smo nagnili prečno na križ, da
smo potem lahko obirale. Okoli pasu smo imele privezano košaro, da si noter
obiral hmelj. Ko si imel košaro polno je imel vsak svojo vrečo, da si sipal
vanjo in spet hitro obiral, da si čim več nabral. Kmetje so merili nabrano
količino hmelja. Imeli so velik pleten škaf, tako velik, da je meril po 30 kg.
Ko je gospodar vsakemu izmeril količino nabranega hmelja je dobil listek, z
navedbo koliko si nabral. Vsi smo tako hiteli obirat, da se ni bilo časa
pogovarjat.
Ko je bilo konec obiranja, so zadnji dan vsakemu
prešteli listke koliko škafov je uspel nabrati in je dobil plačano. Potem smo
odšli domov.