Spomini na ročno obiranje hmelja (Rezka Novak)



Svoje spomine
nam je iz Obsotelja poslala ga. Rezka Novak (dekliški priimek Križnik).



 

Obirali smo
z neko skupino iz Kristan vrha, kateri smo se pridružile 4 iz Šmarja. Nas
Šmarčanke je vodila Došler Angela; pridružile smo se ji še: njena hčerka
Fanika, moja stara mama Ana Križnik in jaz Trezika Križnik. Obirali smo na
kmetiji, ki je bila last družine Kranjec. Imena gospodarja ne vem več, gospa pa
je bila menda Amalija, sicer učiteljica po poklicu, a je ostala zaradi družine
doma.

Gospodar je
bil po rodu iz Kristan vrha, zato smo tudi obiralke bile od tam. Bila je krasna
družina in so še posebaj gledali na naju s Faniko, saj sva bili še otroka in na
mojo staro mamo – tako nam ni bilo treba smukati hmelovk po končanem obiranju.
Dolga leta smo si dopisovali.

Bila sem tam 1x ali celo 2x na zimskih počitnicah.
Imeli so tri otroke. Najstarejši je bil Miran (mlajši od mene menda več let),
potem Dušan in mali Igor (cca 2-3 leta star). Po nas sta prišla gospodar in
dekla Zdenka s čudovito okrašenima kobilama in vozom na železniško postajo
Šempeter. Do tam smo se pripeljali iz Celja z živinskimi vagoni, kjer so me
skoraj pohodili. 

 



Slikana sem s
prijateljico Marijo (Mimiko) Leskošek z Kristan vrha. 

 



Prikazuje
obiralke in obiralce pri družini Vasle iz Zakla 13, Gomilsko. Tu je služila
Došler Jožica, zato sem v zvezi z Došlerjevimi šla tokrat obirat skupaj s
Faniko Došler (1- na levi v zadnji vrsti, 2.  je gospa Tadina, mama moje sošolke Tadina
Jelke iz Kristan vrha.

Četrta v 2. vrsti je “gospodinja”, četrti v prvi vrsti pa je “gospodar”. Tu so
gospodarili : gospodar in dve njegovi sestri, za deklo je bila Jožica
Došler (peta v 1. vrsti – poleg gospodarja). Ona je vedno vozila voz s konji.
Zelo so jo imeli radi, saj je bila zelo sposobna in prijetna. Mislim, da so bili vsi
obiralci in obiralke iz Kristan vrha in sosednjih vasi.  

 

Fotografija obiralcev
pri družini, ki se ji je po domače reklo „pri Tomaž“ v
Letušu. Gospodarila sta brat France in sestra Mici. Znana sta mi: Marica Jecl
iz Pijovc pri Sladki gori, brat Janko Križnik Sotensko pri Šmarju.

Organizirala je Urška
Jecl iz Pijovc pri Sladki gori (je ni na sliki). Spali so v hiši, dobili 2
malici in tri glavne obroke. Tudi sama sem obirala pri njih z Urško Jecl leta 1961 in 1962.Kasneje sem
leta 1965 ali 1966 to družino obiskala skupaj z Urško Jecl, ki si je z
gospodinjo dopisovala. Bila sta čudovita človeka.

V
nedeljo smo imeli dopoldan prosto, da smo šli k maši, kjer smo z obiralci
družine “Tomaških” peli na koru v cerkvi v Letušu.

Kolikor se spomnim, je bila družina, katere obiralci so v cerkvi peli
pri maši, zelo ponosna na svoje obiralce.

Tudi sicer so obiralci na njivah ob obiranju radi preprevali in kar
tekmovali med seboj, katera skupina bo lepše in več pela. K temu so vzpodbujali
tudi “gospodarji”. Lepo je bilo, le roke so na preveč spokale in so nas prsti
zelo boleli, predvsem zjutraj ali ob dežju, ker je vlaga dražila rane. Tudi
brazgotinice od prask hmelovine po golih rokah so bile zelo pekoče.

Sicer pa je bila lepa izkušnja in možnost zaslužka za nakup šolskih
potrebščin in oblačil. Bi še poskusila, če bi bilo možno.