Ga. Marija Cilenšek iz društva Zimzelen nam je prijazno odstopila nekaj fotografij, ki jih objavljamo ter napisala enega svojih spominov, podkrepljenih z obirovskimi jedilniki:
Hmeljarjenje na kmetiji Dobnik v Šmatevžu
(spomini Marije Cilenšek, članice društva Zimzelen iz Žalca)
Naša kmetija je bila velika, saj smo imeli tudi mlin in žago na vodni pogon. Ob hiši je namreč tekel potok Struga. Bilo nas je 12 otrok, oče, mati in dva hlapca. Vsi otroci smo morali pomagati na kmetiji.
Doma smo imeli 10 do 15 tisoč sadik hmelja. Ves ta hmelj je bil na hmelovkah. V času obiranja hmelja smo imeli iz Hrvaške in obmejnih krajev do 30 obiralk in obiralcev. Imeli smo tudi štangarja, vendar le enega, ostali moški, ki jih je bilo malo, pa so obirali hmelj. Vsi tuji obiralci in obiralke so spali na marofu v treh sobah. Večina je spala na tleh na blazinah za ličkanje, nekaj pa na senu. Umivali so se zunaj na potoku za hišo.
Hmelj smo obirali od 15. avgusta. Hmelj smo začeli obirati zjutraj takoj, ko se je naredil dan. Tudi mi otroci smo morali in smo tudi radi obirali hmelj, saj smo dobili plačilo, tako kot tuji delavci, ki so pri nas spali in bili tudi na hrani. Denar smo potem porabili za nakup šolskih potrebščin. Jaz sem ga od vseh obiralk nabrala največ – tudi do 15 škafov.
Meril je vedno oče. Vsak škaf je imel vrh, tudi pri nas otrocih. Oče je naredil večji vrh, če je bil hmelj slabo obran, kar je pomenilo, da je imel veliko listja, ali pa ni imel pecljev.
Obrani hmelj smo sušili v sušilnici. Sušil je vedno oče in oba hlapca. Obiralcem je kuhala mama in najmlajša sestra Jožica, ki sicer ni bila za delo na kmetiji.
Jedilnik je bil naslednji:
Zajtrk ob 6.00 do 7.00
- Kava iz doma praženega ječmena, z mlekom in kruh ali
- Prežgana juha s polento.
Malica dopoldne okoli 9.00, popoldne okoli 16.00
- Kruh z domače peči
Kosilo ob 12.00 do 13.00
- Juha zakuhana z obrošenjem in zabeljena z ocvirki in solata ali
- Tople kumare in stročji fižol ali
- Ješprenj in fižol v zrnju
Pijača: jabolčnik in voda
Večerja od 20.00 do 21.00
- Prosena kaša ali
- Ajdova juha s kislim mlekom in kuhan prerezan krompir.
RECEPTI:
Kuhali smo vedno za 35-40 ljudi, zato so bili lonci zelo veliki!
Prežgana juha
Za 35 – 40 ljudi potrebuješ: 10 žlic masti, 30l vode, 5 jajc, 1 pest kumine, 2 mlinski »šafli« – leseni lopatki moke, 1 žlico soli
Postopek: na masti prepražiš malo bele moke, zaliješ z vodo, dodaš kumino in drobno narezan zelen peteršilj. Odstaviš s štedilnika in zakuhaš stepeno jajce.
Ješprenj
35-40 pesti ješprenja, 30 litrov vode, 5 svinjskih korenov, peteršiljeve korenine in liste, zeleno –gomolj in liste, 3 paradižnike, 3 velike čebule, 6 žlic ocvirkov
Postopek: ješprenj operemo, dolijemo vodo, dodamo narezano korenje, gomolje zelene in peteršilja na kocke ter kolobarje narezan paradižnik. Osolimo in kuhamo 2 uri na štedilniku na drva. Na koncu dodamo zrezan zelen peteršilj in zeleno in zabelimo z ocvirki in mastjo.
Včasih smo dali v ješrenj kuhati tudi »povojeno« svinjsko kračo – ampak samo eno! Takrat nismo dodali masti in ocvirkov.
Ajdova juha
20 listov vode, 2 jajci, 3 mlinske »šafle« ajdove moke, 5l mleka in 5l kislega mleka, žlico soli
Postopek: moko »obrosiš« z jajco ali vodo in daš za nekaj minut v peč, da se posuši. Zavreš vodo in to zakuho zakuhaš. Vre naj 5 minut. Dodaš melko in kislo mleko ter postrežeš s prerezanim krompirjem.
M. Cilenšek, leta 1949 – obiranje hmelja:
M. Cilenšek, leta 1949, obiranje hmelja pri Dobnik na Gomilskem:
M. Cilenšek, leta 1950 obiranje hmelja:
M. Cilenšek, 1953 obiranje hmelja:
M. Cilenšek, 1954 obiranje hmelja:
M. Cilenšek, 1961 obiranje hmelja:
