Svoje spomine
nam je iz Obsotelja poslala ga. Leopoldina Strašek.
Rojena sem 14.11.1947, Leopoldina Strašek,
Grobelce. Prvi moji zaslužki so bile borovnice. Takrat, ko so bile zrele je
bilo konec šolskega leta. Zbrali smo se sosedje. Odšli smo v Lončec, kjer je
danes cesta za Šmarje. Tam smo šli v hrib, kjer so rastle borovnice. Vsaki dan
smo jih lahko prodali v Kmetijski zadrugi Sveti Štefan. Drugi moj zaslužek je
bil hmelj. Prvo sem bila na Slomu pri Ponikvi v hmelju. V Slomškovi hiši smo jedli
in spali. Obirali smo tudi pri družini Drežman pri Šmarju. Obiranje je trajalo
14 dni in še več.
Pozneje sem se priključila skupini, ki je hodila v
Savinjsko dolino obirat. 15. avgust je bil začetek obiranja. V času obiranja
smo zgodaj vstajali, ko se je začelo svitati smo že šli na njivo. Zajtrk so
prinesli na njivo. To je bila bela kava in kruh, kosilo je bilo doma, obirali
pa smo do teme. Ženske so tekmovale katera bo nabrala več škafov hmelja. Prsti
na rokah so bili znucani, Devet let sem obirala hmelj, nato pa mi je zbolela
mama na srcu. Ni bilo druge izbire, kot da se poročim in leta 1971 sem se
srečno poročila.